top of page

PROJEKT SPOZNAVANJA OKOLICE ŠOLE 

-  INTERDISCIPLINARNO POVEZOVANJE RP IN SRP Z IKT PODPORO -

Avtorici projekta

Urša Grm, študijski program: razredni pouk IN 

Brigita Klemen, študijski program: specialna in rehabilitacijska pedagogika.

 

CILJ PROJEKTA

Inkluzivno povezovanje redne osnovne šole in osnovne šole s prilagojenim programom

z nižjim izobrazbenim standardom s podporo tabličnih računalnikov.

 

Predmetno področje

Spoznavanje okolja (v osnovni šoli z enakovrednim izobrazbenim standardom) ter družboslovje (v osnovni šoli s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom)

 + medpredmetne povezave z računalniškim opismenjevanjem (NIS), naravoslovjem (NIS), slovenski jezik

 

Kratka navodila za učitelje

Cilji so zapisani znotraj učne priprave, ki sledi v nadaljevanju. Projekt omogoča ogromno prilagoditev in je le okvir. V projektu bo poleg pisnega dokumenta nastal tudi video posnetek, ki naj služi za podporo ideji ter prikaz realizacije s testno skupino.

 

Starost

Projekt je v osnovi zastavljen za povezovanje 3. razred redne osnovne šole in 4. razred osnovne šole s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom (NIS). Z ustreznimi prilagoditvami ga je moč izvajati tudi v višjih razredih. Nekaj predlogov je navedenih spodaj.

 

Kako dopolniti za otroke s posebnimi potrebami ter ali potrebujemo dodatno opremo.

  • Če modeli tabličnih računalnikov, ki jih uporabljamo, ne podirajo fotografiranja, vprašanje nadomestimo oz. prilagodimo tako, da se izognemo fotografiranju.

  • Če se želimo izogniti dodatnim stroškom z mobilnim internetom, lahko namesto vprašalnika na internetu uporabimo vprašanja kar v pisarniškem okolju Word (ali podobnim).

  • Če imamo tablične računalnike, ki podpirajo fotografijo, lahko z nalogami učence namesto k pisanju v Word usmerjamo v fotografijo določenih objektov ali pojavov. S tem lahko razširimo cilje projekta tudi na likovno področje ter pri slovenskem jeziku (za uporabo pri opisu poteka poti - zaporedje).

  • Da učitelj pridobi povratno info o usvojenih ciljih v istem dnevu, lahko v zadnjem delu pouka, ko so učenci že v šoli in kjer lahko dostopajo do brezžičnega šolskega interneta, nameni 10min za vnašanje podatkov v spletno anketo (bodisi prepis iz Wordovega dokumenta, bodisi z oblikovanjem odgovorov s pomočjo asociacij ob fotografijah).

POTEK PROJEKTA

1.ŠOLSKA URA

Predstavitev in pravila (5 min)

Učencem se predstaviva in poveva, da bova danes učili predmet spoznavanje okolja. Poveva kakšna bodo pravila, ki jih bomo upoštevali tekom dneva (poslušamo drug drugega in se ne prekinjamo; če želimo kaj povedati, dvignemo roko; ko zaslišimo ritem ploskanja, zapremo usta in ponovimo ritem ploskanja, oči pa pogledajo učiteljico, ki uči).

 

Socialne igre – uvodna motivacija (30 min)

Ker bodo pri projektu sodelovali otroci, ki se med seboj ne poznajo, uvodno uro posvetiva socialnim igram, preko katerih se bodo otroci spoznali in tekom dneva nato lažje sodelovali v skupinah.

 

1.Igra: Pozdrav (5 min)

Otroci se svobodno gibljejo po prostoru. Na znak se pozdravijo na dogovorjen način (z roko, z nosom, s hrbtom, s kolenom, s podplati …).

 

2.Igra: Ime z gibom (5 min)

Učenci sedijo v krogu. Vsak se predstavi tako, da pove svoje ime, pri tem pa naredi gib, ki ga potem vsi ponovijo. Učence, ki imajo težave pri izbiri giba, spodbudiva in ponudiva alternativne možnosti. Spremljava zaporedje in spodbujava aktivno sodelovanje (z bežnim dotikom/dogovorjenim znakom).

 

3.Igra: Moja desna stran je prazna (5 min)

Učenci se posedejo v krog tako, da en stol ostane prazen. Vsakemu razdeliva listek z njegovim imenom, ki si ga pripnejo na majico. Učenec, ki ima na desni strani prazno mesto, reče: »Moja desna stran je prazna. Kličem Petra (ime drugega otroka), da priskaklja (se privrti, se priplazi, pride po eni nogi…) do mene.« Naslednji učenec, katerega desna stran je prazna, kliče naslednjega učenca.

 

4.Igra: Pajkova mreža (10 min)

Učenci sedijo v krogu. Ena izmed učiteljic prime za konec klopke volne, pove svoje ime (kaj ji je všeč in česa ne mara) in vrže klobčič drugi učiteljici, ki ji stoji nasproti v krogu. Tako zagotoviva dovolj močan model tudi za tiste, ki se v novih situacijah ne znajdejo takoj. Učiteljica nadaljuje igro in klopko poda enemu izmed učencev. Igra se tako nadaljuje, dokler nismo vsi povezani. Na koncu poudariva, da je smo v skupini tako povezani kot niti klopke, čeprav se še ne poznamo dobro.

 

5.Igra: Domine (5 min)

Učiteljica prične igro, tako da pove svoje ime in kaj ima rada. Tisti, ki ima rad isto stvar, jo hitro prime za roko. Nato on pove, kaj mu je všeč. Igra se tako nadaljuje, dokler krog ni sklenjen. Druga učiteljica spodbuja umirjeno in enakovredno sodelovanje.

 

Napoved naloge (predstavitev tabličnih računalnikov), pravil in razdelitev v skupine (10 min)

Poveva, da bomo danes dan preživeli v okolici šole. Obrazloživa, da bodo tekom naslednje šolske ure učenci prehodili pot, ki bo zarisana na zemljevidu. Ta zemljevid si bodo lahko ogledali na tabličnem računalniku. S pomočjo zemljevida bodo prihajali do točk, na katerih bodo morali odgovoriti na določeno vprašanje oziroma opraviti določeno nalogo. Odgovore na vprašanja bodo zapisali v test, ki bo prikazan na zaslonu. Vsaka skupina mora odgovoriti na vsa vprašanja, šele nato se lahko vrne na izhodiščno točko. Ko bodo opravili z nalogo, bo vsaka skupina dobila nagrado.

Učencem predstaviva tablico. Poveva, da bo to danes njihov pripomoček in razloživa njeno uporabo. Sklenemo dogovor o uporabi. Opozoriva jih na to, da je to zelo drag pripomoček in da morajo z njim ravnati zelo pazljivo. Razloživa jim, kje smo si tablične računalnike izposodili, poudariva, da nama je zelo pomembno, da pokažejo odgovornost pri uporabi. S tem bodo pokazali, da so vredni zaupanja in sposobni opravljati pomembne naloge. Na interaktivni tabli odpreva Padlet - novo prazno stran, ki jo polepimo z virtualnimi lističi z imeni.

(Vsak učenec bo pri eni izmed nalog uporabil tablico, tako da se učenci ne bodo prerekali med seboj, ker bodo prišli na vrsto vsi.)

Pokaževa jim Scribble maps in način uporabe le-tega. Zarisana je pot, ki jo bodo morali učenci prehoditi. Vsaka skupina ima zarisano nekoliko drugačno pot glede na izhodišče, zato da si skupine med seboj ne morejo slediti in na ta način hitreje rešiti nalog. 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Nato ponoviva, da bodo morali na vsaki točki, ki jo bodo prepoznali z obešenim balonom, odgovoriti na določeno vprašanje. Odgovor na vprašanje bodo zapisali v odprto spletno anketo. Uporabo predstaviva. Vsako vprašanje bo oštevilčeno s številko, ki bo napisana na balonu. Ko pridejo do točke, kliknejo na številko vprašanja glede na številko na balonu in nanj odgovorijo.

Obrazloživa še uporabo fotoaparata, ker je pri eni izmed nalog zahtevana slika.

Skupaj obnovimo nekaj pravil. Ne hodimo po cesti, ampak po pločniku in smo pozorni na promet okoli nas; držimo se svoje skupine in začrtane poti; pozorno spremljamo pot, ker bomo naslednjo uro preverili, kako dobro so si jo zapomnili; upoštevamo navodila spremljevalca.

Učence razdeliva v heterogene skupine (predhodno, glede na predznanje, različno spretne/hitre/domiselne) in vsaki skupini dodeliva spremljevalca. Spodbudiva jih, da naj se v garderobi hitro obujejo in oblečejo, ter naredijo kolono pred garderobo.

 

2.ŠOLSKA URA

Sprehod do izhodiščne točke (15 min)

Z učenci se sprehodimo do izhodiščne točke. Tam ponovimo pravila, ki se jih držimo, ko hodimo po okolici šole. Obnoviva cilj naloge in vsaki skupini razdeliva tablični računalnik. Povprašava po morebitnih dodatnih vprašanjih. Učence spodbudiva, da se orientirajo na zemljevidu in nama pokažejo, kje se nahajajo in kam se bodo namenili. Ko so vse skupine pripravljene in orientirane, podava znak za začetek naloge.

 

Izvajanje naloge (približno 40 min)

 

3.ŠOLSKA URA

Odhod proti šoli in malica (35 min)

Ko vse skupine opravijo začrtano pot, se skupaj vrnemo v šolo. Učence spodbudiva, da se hitro preoblečejo. Ko pridemo v razred, učencem razdeliva malico.

 

4.ŠOLSKA URA

Refleksija in analiza dogajanja (20 min)

Obe učiteljici vodiva pogovor o počutju učencev med izvajanjem naloge. Usmeriva jih v splošno počutje, kaj jim je bilo všeč in kaj jim ni bilo všeč, uporabo tabličnega računalnika in morebitne težave, sodelovanje v skupini ipd. Trudiva se, da v pogovor vključiva vse učence, da dobiva čim več povratnih informacij. – Ideja: najprej pogovor v naključnih skupinah. Razvrstijo se v vrsto, glede na to katerega meseca so rojeni. Učenci, rojeni istega meseca se skupaj posvetujejo. Poročajo, ko so na vrsti.

 

Preverjanje odgovorov (20 min)

Z učenci preverimo odgovore, ki so jih zapisali. Odgovore med sabo primerjamo in popravljamo.

- Spletno orodje, mislim da, ponuja sprotno preverjanje odgovorov. Morda to lahko uporabiva sebi v prid. Izpise naslednji dan prilepimo v zvezke.

 

Zaključek in zahvala za sodelovanje (5 min)

Pohvaliva jih za upoštevanje dogovora o sodelovanju in odgovornem ravnanju s tabličnim računalnikom. Učencem se zahvaliva za sodelovanje in napoveva dodatno uro v računalnici/telovadnici/dodatne min. za vsakega na računalniku naslednji teden.

PROGRAMSKA OPREMA

Scribble maps:  http://www.scribblemaps.com/maps/view/HLvRRvHF2O/

Spletno orodje, ki omogoča dodajanje teksta, točk, oblik. Ustvarimo lahko dinamične slike, zemljevid zvozimo v Google Earth. Omogoča shranjevanje tudi v formatu JPG.
Vodič: http://www.youtube.com/watch?v=3oWFeFmpqbs

 

EnKlikAnketa: https://www.1ka.si/ - Orodje je za začetnikom enostavno za uporabo, zahtevnejšim uporabnikom pa ponuja tudi naprednejše funkcije. Omogoča glasovanje (ankete), izpolnjevanje form (prijavnic, registracij), kvize, evalvacije … Zahtevnejšim uporabnikom ponuja nadaljnjo analizo in 'izvoz' podatkov v SPSS ali Excel datoteke.
Prijava v sistem je mogoča z uporabniškim imenom za gmail, facebook ali z novim uporabniškim profilom.

Tutorial za ustvarjanje kviza : https://www.1ka.si/uploadi/editor/1338376488Kviz.pdf

Podobna orodja:
MojaAnketa - http://www.mojaanketa.si/
FluidSurveys - http://fluidsurveys.si/
Socrative - http://www.socrative.com/

Mesto v projektu: Služi namesto delovnega lista. Učenci bodo na terenu vnašali odgovore. Odgovore lahko kasneje stiskamo v obliki delovnega lista.

 

Padlet : www.padlet.com –  Je sodelovalno orodje, ki omogoča oblikovanje virutalne »stene«, pri kateri lahko spreminjamo zasebnost, naslov, ozadje, …. Omogoča dodajaje zapiskov, datotek, povezav, video posnetkov, tudi slik in animacij.

Tutorial : http://www.youtube.com/watch?v=WAuc2ouJyi0

 

ter 

 

Tablični računalnik 

Učitelji so bili še nedolgo nazaj edini vir znanja. S konstruktivističnim pristopom in vse večjo usmeritev v sodelovalno učenje smo pozornost iz učitelja preusmerili na učenca.  Učitelj prilagodi učencem učno okolje in postavi cilje, učenci so primorani svojo aktivnost prilagoditi ciljem. Po izvedeni aktivnosti učenec takoj dobi povratno informacijo iz učnega okolja. Sodelovalno učenje je nadgrajeno še z učenčevo refleksijo interakcije z okoljem in delitvijo ugotovitev/rezultatov z vrstniki. Temu sledi prilagoditev lastne aktivnosti in ponoven poskus doseganja ciljev. Učiteljeva vloga v tem procesu je bolj posredna, a zato nič manjša. Učitelj je odgovoren za iskanje odgovorov na vprašanje »kako se učiti?« ne več  »kaj se učiti?«. Zadolžen je za pripravo učnega okolja, za iskanje virov informacij in posrednih načinov posredovanja.

 

Učenci niso več omejeni na učbenike in tiskane vire, ampak lahko dostopajo do skoraj neomejene količine informacij. Učiteljeva naloga tako postane spodbujanje in usmerjanje učencev pri raziskovanju in izgradnji (»to construct«) znanja (vir: tablet for schools).

Načini dostopa do vsebin z uporabo tabličnih računalnikov, so sledeči:

  • z raziskovanjem internetnih virov, kar je najpogosteje uporabljen način. Ključno je, da učitelj spodbuja učence h kritičnemu presojanju o ustreznosti in uporabnosti informacij, pridobljenih s takim raziskovanjem. Razvoj te spretnosti je izredno pomemben za nadaljnje izobraževanje ter pri zaposlovanju.

  • z uporabo večnamenskih aplikacij, kot npr. aplikacije za miselne vzorce, snemanje video ali zvočnih posnetkov.

  • z uporabo specifičnih aplikacij za mnoge predmete, od aplikacij za uporabo pri učenju tujih jezikov, matematike, glasbe…

  • z uporabo vsebin v »oblaku«, ki učencem omogočajo povezovanje, sodelovanje in izmenjavo (»to share«) vsebin (vir: tablet for schools).

 

Zakaj tablični računalniki?

Kljub zavedanju, da uporaba tehnologije v šolah lahko pomembno izboljša proces poučevanja, imajo tablični računalniki dve odločilni prednosti. To sta zagotovljena mobilnost in na daljši rok gledano, prihranek.

 

Učitelji pa se morajo zavedati, da uporaba tabličnih računalnikov ni zgolj v izbiri pravega tabličnega računalnika ali prave aplikacije. Premišljeno morajo uporabiti pridobljeno pedagoško znanje,  pri tem pa upoštevati najnovejše smernice s področja vključevanja tehnologije v pedagogiko. Pozornost morajo nameniti tudi jasno zastavljenim ciljem, saj le tako lahko dosegamo optimalne rezultate (vir: tablet for school)

 

Spodnje ugotovitve so povzete po raziskavi Tablets for school, narejeni znotraj širšega projekta (vir in dodatne informacije: (http://www.tabletsforschools.org.uk/key-findings-stage-1/) in predstavljajo vplive tabličnih računalnikov na pedagogiko.

Tablični računalniki izboljšajo samostojno učenje, do kakšne mere pa je odvisno od obstoječega načina poučevanja. Nekatere šole so tako bolj usmerjene v samostojno reševanje problemskih nalog, druge se zavzemajo za bolj usmerjeno in strukturirano poučevanje. V vsakem primeru pa so ob uporabi tabličnih računalnikov učitelji tisti, ki moderirajo in usmerjajo samostojno učenje.

Tablični računalniki omogočajo projektno delo.

Tablični računalniki olajšajo raziskovanje, vendar le pod pogojem, da pri učencih najprej razvijamo digitalno pismenost. Učenci lahko namreč sproti iščejo informacije, ki jih potrebujejo za končanje naloge. Na problem usmerjene naloge in projektno zastavljene naloge pa zahtevajo ustrezno razvit kritičen pogled na informacije. Digitalno pismenost razvijamo postopno, predvsem s stalnim spodbujanjem preverjanja informacij z drugimi viri. Pri tem moramo biti pozorni, da učenci ne postanejo preobremenjeni z množicami informacij.

Tablični računalniki povečajo/okrepijo komunikacijo, učenci pa lahko prosijo za pomoč in podporo skoraj na vsakem koraku. Učitelj lahko na drugi strani spremlja učenčev napredek in podpre učenca pri napredovanju na naslednjo stopnjo.

Tablični računalniki so lahko tudi orodje, ki omogoča podporo tradicionalnim oblikam poučevanja. So namreč enostavno orodje za predstavljanje, dokumentiranje in organiziranje učenja oz. učnega gradiva. Z uporabo tabličnih računalnikov namreč upoštevamo različne stile učenja, po katerih se lahko učenci učijo. Predstavlja tudi alternativni način za enakovredno dostopanje do gradiv in izvajanje danih nalog. Zelo pomembno je to za učence s posebnimi potrebami kot tudi za nadarjene učence.  
(vir: http://www.tabletsforschools.org.uk/teaching-practice/)

 

Pri vključevanju tabličnih računalnikov v proces poučevanje je pomembno tudi dobro poznavanje Bloomove digitalne taksonomije. Z ustrezno načrtovanimi aktivnostmi tako lahko spodbujamo vse ravni mišljenja (vir: http://edorigami.wikispaces.com/Bloom%27s+Digital+Taxonomy ).

 

Prisotnost v učnih načrtih

Pri priporočilih za uporabo informacijske tehnologije je najprej poudarjeno povezovanje razvoja digitalne zmožnosti z razvijanjem sporazumevalne zmožnosti v slovenskem jeziku.

V učnem načrtu za predmet Slovenščina najdemo poudarek, da kljub temu, da raba informacijske tehnologije lahko pripomore, a mora biti hkrati tesno povezana z novimi načini in oblikami dela. Poudarjen je tudi pomen e-knjižnice za učitelje, s priročniki tudi za učence. Na voljo naj bi bili tudi leksikoni in drugi priročniki (http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_slovenscina_OS.pdf ).

Splošni cilji pri predmetu spoznavanja okolja in kompetence za vseživljenjsko učenje (sporazumevanje v maternem in tujih jezikih, matematična kompetenca v znanosti in tehnologiji, digitalna pismenost, učenje učenja, socialne in državljanske kompetence, samoiniciativnost in podjetnost, kulturna zavest in izražanje) so zapisane tako, da se med seboj povezujejo, dopolnjujejo in poglabljajo (http://www.mizs.gov.si/fileadmin/mizs.gov.si/pageuploads/podrocje/os/prenovljeni_UN/UN_spoznavanje_okolja_pop.pdf )

Pri predmetu slovenščina v osnovni šoli s prilagojenim izobraževalnim programom z nižjim izobrazbenim standardom so nekateri cilji povezani z uporabo knjižnice in vključujejo spodbujanje informacijske pismenosti. (www.zrss.si/doc/210911084859__pp_nis_slovenscina.doc ) Znotraj predmeta družboslovja v osnovni šoli s prilagojenim programom z nižjim izobrazbenim standardom  pri vsebinah »ljudje v družbi, času in prostoru« najdemo več medpredmetnih povezav, ki se (ne)posredno navezujejo na uporabo tehnologije za podporo ciljem (www.zrss.si/doc/210911085409__pp_nis_druzboslovje_2_triletje.doc ).

 

Posebne potrebe

Pri vključevanju otrok s posebnimi potrebami v šolsko polje se vse bolj poslužujemo socialnega modela. Pri tem zagovarjamo idejo inkluzije, s katero poudarjamo, da je okolje tisto, ki ga je potrebno prilagoditi, da bo učenec uspešen, in ne učenca okolju.
Vse, že prej omenjene, prednosti veljajo tudi pri poučevanju učencev s posebnimi potrebami.
Za osebe, ki so slepe ali slabovidne,  tablični računalnik omogoča dostop do prilagojenih ali zvočnih gradiv. Zagotavlja tudi individualizirano prilagajanje posameznikovim potrebam. Tablični računalniki zaradi mobilnosti, morebitne vgrajene kamere, dostopa do interneta omogočajo širok razpon aplikacij in s tem zagotavljajo nove učne možnosti. Zelo dragocena je tudi možnost za sprotno komunikacijo, s katero spodbujamo interakcijo pri npr. učencih z motnjami avtističnega spektra (MAS). Učenci z MAS zaradi primanjkljajev na socialnem področju lažje začnejo in vzdržujejo interakcijo, poleg tega z uporabo tabličnega računalnika lažje izrazijo (ter zadostijo) potrebo po določenih informacijah in željah.

Za učence s specifičnimi učnimi težavami je zelo pomembna programska oprema, ki pretvori zapis v govor. Tudi zanje je zelo pomembna možnost individualiziranega prilagajanja.

Podpora učenju je v ospredju tako pri poučevanju otrok v redni osnovni šoli kot v šoli s prilagojenim programom. Sem spada možnost organiziranja učnih gradiv glede na učni stil, ki je bližji učencu, bodisi je to v preglednicah (zaporedno) ali pa z miselnimi vzorci (celostno). (Vir:http://www.my-go.co/golearning/Tablets-and-SEN-Aug13.pdf)

bottom of page